{"id":91130,"date":"2026-01-20T13:30:48","date_gmt":"2026-01-20T13:30:48","guid":{"rendered":"https:\/\/healthinyourplanet.com\/?p=91130"},"modified":"2026-01-20T13:30:49","modified_gmt":"2026-01-20T13:30:49","slug":"pomembnost-dolgcasa","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/healthinyourplanet.com\/?p=91130&lang=sl","title":{"rendered":"Pomembnost dolg\u010dasa:"},"content":{"rendered":"

Pomembnost dolg\u010dasa:<\/strong><\/h1>\n\n\n
\"\"
Zbirka stilskih ur na be\u017e steni<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n

“Dolgo\u010dasje je pomembnej\u0161e, kot se zavedamo.”<\/strong><\/h2>\n\n\n

Ko smo v nenehnem prometnem vrve\u017eu, vsak dan trdo delamo in sprejemamo projekte, se zabavamo celo no\u010d in potujemo po vsem svetu…<\/p>\n\n\n

Dolg\u010das nam omogo\u010da, da se ustavimo v tej neprestani dirki. Metafori\u010dno re\u010deno: ko nam postane dolg\u010das, nam to omogo\u010da, da \u00bbse pogledamo v ogledalo\u00ab, kar je zelo pomemben, morda celo bistven trenutek, kot navajajo nekateri pisci. To nam daje prilo\u017enost, da bolje spoznamo sebe in to, kdo resni\u010dno smo.<\/p>\n\n\n

Ko si nikoli ne dovolimo, da bi se nam dolg\u010dasilo, tvegamo, da se med na\u0161o notranjo in zunanjo podobo o sebi pojavi vrzel.<\/p>\n\n\n

Druga\u010de povedano, je to kot da bi na\u0161e \u201eego\u201c zelo zraslo, ne da bi se tega zavedali. Na\u0161a lastna podoba o sebi bo dobra, lepa, mo\u010dna; vendar pa se v na\u0161em kontekstu, v na\u0161em svetu, lahko nenadoma zavemo, da zunanje nismo tako uspe\u0161ni, kot mislimo.<\/p>\n\n\n

Ko se zavemo razlike med tema dvema podobama sebe, je to lahko kot prejeti vedro hladne vode.<\/p>\n\n\n

To je trenutek, ko se lahko po\u010dutimo popolnoma sami…<\/p>\n\n\n

Povsem izgubljeni, s te\u017eavo ljubimo sebe, nato pa tudi druge ljudi. Ob\u010dutek osamljenosti pomeni biti \u00bbpovsem sam\u00ab. To je lahko primerljivo z dolgotrajnim bivanjem v temnem prostoru (tudi \u010de imamo okoli sebe prijatelje ali dru\u017eino). Film Passengers<\/em> prikazuje prizor, v katerem glavni junak stopi iz vesoljske ladje, da bi si ogledal zvezde. Film The Fountain<\/em> prikazuje lik, ki v vzporednem svetu meditira\/izvaja mindfulness. Ogled teh dveh razli\u010dnih prizorov in filmov nam pomaga, da si te trenutke zapomnimo za primer, da bi nekega dne do\u017eiveli depresijo.<\/p>\n\n\n

To je trenutek, ko moramo poiskati pomo\u010d pri zdravnikih in dru\u017eini; to je zelo pomembno. Ker je lahko zelo te\u017eko samemu priti iz tega temnega prostora, vzporednega sveta\/resni\u010dnosti. V preteklosti je obstajal izraz za depresivno motnjo: imenovala se je mani\u010dna depresija<\/em>, kar pomeni, da se depresija ponavlja in je te\u017eko iz nje iziti.<\/p>\n\n\n

Nekaj, kar pravimo, in je povsem res, je:<\/p>\n\n\n

“Ne pozabi, da so vedno v tvoji bli\u017eini ljudje, ki te imajo radi.”<\/strong><\/h2>\n\n\n

To se zdi preprosta ideja, vendar ko smo v tem praznem temnem prostoru, kot je bilo \u017ee pojasnjeno, je to trenutek v na\u0161em \u017eivljenju, ko lahko to popolnoma pozabimo.<\/p>\n\n\n

Na splo\u0161no mislimo, da nas nih\u010de ne ljubi, kot da se nih\u010de ne zanima za nas. Toda to ni resni\u010dno; to ni mogo\u010de. Ko to ve\u010dkrat pogledamo, ugotovimo, da to ni resni\u010dnost. Vedno obstajajo ljudje, ki nas ljubijo. Psiholo\u0161ko je to te\u017eko, ker se na\u0161e misli nenehno gibljejo gor in dol.<\/p>\n\n\n

Ta vtis nastane, ker ima vsakdo svoje zaposleno \u017eivljenje in svoje te\u017eave. Toda za nas je popolnoma enako; \u010de pomislite, ko se po\u010dutite dobro in ste zaposleni s svojim \u017eivljenjem, ste prav tako zaposleni z vsem, kar ne pomeni, da ne ljubite ljudi.<\/p>\n\n\n

Ko preidemo to obdobje depresije, se zavemo, da se stvari vra\u010dajo v normalno stanje. Tako kot v preteklosti se na\u0161i odnosi z dru\u017eino in prijatelji po vsem svetu vra\u010dajo v normalno stanje.<\/p>\n\n\n

Ko smo depresivni, to nikoli ni problem ljubezni med vami in va\u0161imi prijatelji ali dru\u017eino; gre predvsem za problem komunikacije. Te\u017eave pri izra\u017eanju sebe in razumevanju drugih, vse motnje, ki jih povzro\u010da na\u0161 na\u010din razmi\u0161ljanja.<\/p>\n\n\n

Tak\u0161no mi\u0161ljenje ote\u017euje skrb za lastno dobrobit in pove\u010duje preob\u010dutljivost. Ta preob\u010dutljivost pa zamegljuje stvari okoli nas. Ne moremo se ve\u010d osredoto\u010diti, biti pozorni, razumeti stvari ali biti jasni v tem, kar po\u010dnemo. Po vsakem pogovoru z nekom smo ponavadi \u017ealostni, saj stvari jemljemo preve\u010d resno, predvsem zaradi te preob\u010dutljivosti, ki nas preobremenjuje.<\/p>\n\n\n

Psihiatri v\u010dasih razlagajo \u00bbdepresijo\u00ab kot popolno uni\u010denje na\u0161ega \u00bbdoma\u00ab zaradi potresa. Ko se to zgodi, ne moremo ni\u010desar nadzorovati, na\u0161 dom pa je popolnoma uni\u010den. Moramo ga korak za korakom po\u010dasi obnoviti; prav tako kot na\u0161e zdravje.<\/p>\n\n\n

Depresija lahko tudi daje vtis, da nam nekaj manjka … da smo nenehno naveli\u010dani. Na primer, morda si \u017eelimo spremeniti svoje razmi\u0161ljanje tako, da gremo na po\u010ditnice, si privo\u0161\u010dimo nov zagon, se zabavamo, sre\u010damo s prijatelji, se zabavamo in mislimo, da se lahko osredoto\u010dimo na kaj drugega kot na svoj problem.<\/p>\n\n\n

Problem je v tem, da lahko prijatelji ali dru\u017einski \u010dlani pomagajo, \u00bb\u010de\u00ab<\/em> \u017ee vedo, kako se odzvati na trenutno du\u0161evno stanje; \u010de imajo nekaj znanja ali so se usposabljali na podro\u010dju psihiatrije in depresivnih motenj.<\/p>\n\n\n

V bistvu nam v tak\u0161nih okoli\u0161\u010dinah lahko resni\u010dno pomagajo ali nas vodijo le zdravniki ali zdravstveno osebje. Tudi dru\u017einski \u010dlani imajo v\u010dasih velike te\u017eave pri pomo\u010di. Na splo\u0161no je bolje, da v tak\u0161nih situacijah reagira nekdo zunaj dru\u017eine ali kroga prijateljev, na primer zdravniki, psihiatri ali psihologi.<\/p>\n\n\n

U\u010ditelji zavestnosti to \u00bbmiselnost\u00ab v\u010dasih pojasnjujejo s pomo\u010djo podobe kozarca, polnega vode, na dnu katerega je \u00bbprah\u00ab. \u010ce kozarec pretresemo, bo voda zaradi prahu, ki se giblje v vodi, postala popolnoma motna in nejasna.<\/p>\n\n\n

Ko smo v depresiji, lahko na\u0161 um primerjamo s tem kozarcem vode, ki je popolnoma moten; na\u0161 um postane zamegljen, ne moremo se osredoto\u010diti na ni\u010desar.<\/p>\n\n\n

Ljudje lahko od depresivnih ljudi zahtevajo karkoli, vendar bodo ti imeli velike te\u017eave, da bi kaj rekli ali storili. To ni njihova krivda.<\/p>\n\n\n

Ko smo depresivni, ni veliko stvari, ki jih lahko storimo, razen da poskrbimo zase.<\/p>\n\n\n

Ko ima nekdo zdravstvene te\u017eave, moramo zavedati, da lahko popolno okrevanje traja dolgo, odvisno od tega, kako dolgo \u017ee trajajo.<\/p>\n\n\n

V\u010dasih traja vsaj \u0161est mesecev, v\u010dasih pa celo ve\u010d let, da se popolnoma opomore\u0161 od tega problema, ker nima\u0161 nadzora nad ni\u010demer; tvoje telo se mora opomogti od tega.<\/p>\n\n\n

Od izbruha pandemije COVID so simptomi COVID-a zaradi dolgotrajnih simptomov COVID-a \u0161e dodatno ote\u017eili razmere. Na\u0161e zdravje je danes \u0161e bolj ranljivo.<\/p>\n\n\n

To je zelo te\u017eak trenutek, ker si \u017eelimo takoj postati bolj\u0161i in smo na splo\u0161no nestrpni. Ko smo depresivni, nam je te\u017eje biti potrpe\u017eljivi, vendar bolj ko smo aktivni, ne da bi poskrbeli zase, bolj stresamo kozarec in bolj se kozarec zamegli.<\/p>\n\n\n

To je lahko za\u010daran krog; zato potrebujemo pomo\u010d zdravnikov, da se vrnemo iz tega \u00bbtemnega prostora\u00ab. Sicer je to lahko zelo te\u017eko. Na splo\u0161no postanemo preob\u010dutljivi na vse, \u00bbpreve\u010d kriti\u010dni\u00ab do sebe, v nenehnem krogu \u00bbosebne obsodbe\u00ab, ne ljubimo sebe, te\u017eave z drugimi se pove\u010dujejo.<\/p>\n\n\n

V tem trenutku postanemo preve\u010d razmi\u0161ljujo\u010di; \u0161e bolj pono\u010di. Dobra re\u0161itev je, da imamo ob postelji papir in svin\u010dnik, da si lahko zapi\u0161emo, kaj smo razmi\u0161ljali pono\u010di. (Mimogrede, danes so na voljo digitalni tabli\u010dni ra\u010dunalniki, na katere lahko zapisujete ideje, kot bi jih zapisovali na tablo ali v zvezek.)<\/p>\n\n\n

\u0160e en dober nasvet je: pono\u010di (ne glede na to, ali smo depresivni ali ne) imamo ponavadi sanje ali v\u010dasih no\u010dne more. Zelo dobro je, da posku\u0161amo svoje sanje zapisovati na papir. Razumevanje pomena teh sanj je koristno za nas same in za psihiatre, saj so sanje na\u0161 podzavestni pogovor z nami.<\/p>\n\n\n

Pomembno je tudi zapomniti: ko imamo te\u017eave z na\u0161im \u201eegom\u201c, ki postane preve\u010d visok, \u201eneprestano razmi\u0161ljamo\u201c v krogu, lahko ugotovimo, da se na\u0161 um na splo\u0161no zatakne v dveh kategorijah idej, opredeljenih kot: \u201eVedno jaz\u201c ali \u201eNikoli jaz\u201c.<\/p>\n\n\n

Na\u0161e ego vse ujame in ga nenehno obra\u010da v na\u0161o korist ali proti nam. V tak\u0161nem stanju se ne moremo po\u010dutiti dobro. Nenehno razmi\u0161ljanje \u00bbVedno jaz<\/strong>\u00ab ali \u00bbNikoli jaz<\/strong>\u00ab; koristno je, da se tega zavedamo in se distanciramo od tega kroga in na\u0161e miselnosti. Za na\u0161e telo in fizi\u010dno zdravje lahko sledimo tudi (povezava<\/a><\/em>), (povezava<\/a><\/em>).<\/p>\n\n\n

Obstaja lep film, ki se nana\u0161a na proces oblikovanja sebe v otro\u0161tvu; to je film To Be and to Have<\/em>. (Ta film ni neposredno povezan s temo depresije, vendar pomaga razumeti, kako se oblikujemo v otro\u0161tvu.)<\/p>\n\n\n\n\n

Ko odra\u0161\u010damo, na\u0161i odnosi z drugimi pomagajo oblikovati to, kar smo. V\u010dasih re\u010demo: \u00bbSami sebe oblikujemo skozi druge\u00ab, vendar nam lahko tudi samota pomaga bolje razumeti na\u0161e \u00bbnotranje jastvo\u00ab.<\/p>\n\n\n

Neko\u010d sem na radiu \u201eFrance Inter\u201c<\/em> sli\u0161al francoskega politi\u010dnega novinarja in urednika Guya Birenbauma, ki je opisoval svojo depresijo. Opisal se je kot \u010dloveka, ki veliko \u0161porta, se zaveda pomena zavestnosti in se zaveda problema depresije, ki obstaja povsod. Povedal je, da ga je \u0161okiral vzpon skrajne desnice v Evropi v zadnjih letih, in dejal, da je bil dobesedno \u201euni\u010den\u201c in se je zna\u0161el v globoki iz\u010drpanosti, nikoli pa ni mislil, da bo imel tak\u0161no depresijo.<\/p>\n\n\n

Govorim o Guyevi depresiji, ker sem, ko sem sli\u0161al njegovo zgodbo, spoznal, da se depresija lahko pojavi pri komur koli. Tudi \u010de smo dobro izobra\u017eeni in zelo znani, lahko \u0161e vedno zbolimo za depresijo. Nih\u010de ni popolnoma za\u0161\u010diten pred njo. Mislim, da so ljudje okoli nas v redu, vendar je to na splo\u0161no zato, ker pogosto ne vidimo ljudi, ki trpijo.<\/p>\n\n\n

Christophe Andr\u00e9 je psihiater in zdravnik v bolni\u0161nici Saint-Anne v Parizu, ki uporablja zavestno pozornost za pomo\u010d ljudem pri zdravljenju. V svoji knjigi pi\u0161e:<\/p>\n\n\n

“Ne pozabite<\/strong>, da<\/strong>
je ve\u010dina ljudi okoli vas \u017ee ve\u010dkrat pre\u017eivela pekel.<\/strong>“<\/h2>\n\n\n

Mnogi razlogi nas prepri\u010dujejo, da moramo pokazati, da nam je dobro in da smo v redu. Ste opazili, da ko nas nekdo vpra\u0161a, ali se po\u010dutimo dobro, ponavadi odgovorimo z \u00bbda\u00ab, \u010deprav to ni res? V\u010dasih nam je te\u017eko priznati, da nam ni dobro; morda zato, ker ne \u017eelimo pokazati svojih te\u017eav drugim. \u010cutimo se zaposleni in \u017eelimo biti uspe\u0161ni, zato se bojimo pokazati svojo krhkost ali \u0161ibkost. Mo\u0161ki so na splo\u0161no znani po tem, da imajo ve\u010djo te\u017enjo kot \u017eenske, da svoje \u010dustva skrivajo pred drugimi.<\/p>\n\n\n

Zelo redko se zgodi, da smo ves \u010das sre\u010dni in re\u010demo, da je vse v redu. Vsi moramo biti previdni in paziti nase. Ne smemo pozabiti, da se depresija lahko pripeti vsakomur. V\u010dasih je celo nasprotno: ljudje, ki se zdijo ves \u010das sre\u010dni, so bolj izpostavljeni tveganju za depresijo.<\/p>\n\n\n

Prav zato se moramo po\u010dasi vrniti k sebi, k svojim koreninam, da lahko nadaljujemo z obnovo in skrbjo zase.<\/p>\n\n\n

Znuditi se ni tako enostavno, saj se moramo odlo\u010diti\/izbrati,<\/em> da bomo zmanj\u0161ali svojo hitrost in aktivnosti v \u017eivljenju. V\u010dasih je to zelo te\u017eko, ker ne \u017eelimo ali preprosto ne moremo zmanj\u0161ati svojih aktivnosti.<\/p>\n\n\n

Prav tako se morda bojimo zmanj\u0161ati aktivnosti, obveznosti ali ne po\u010deti ni\u010desar, ker je na\u0161a dru\u017eba posredno zgrajena na uspehu. Ne po\u010deti ni\u010desar lahko zveni socialno \u201e\u0161ibko\u201c in nas navede k misli, da nismo ve\u010d privla\u010dni. V\u010dasih imamo tudi te\u017eave razumeti, kaj se dogaja v na\u0161em \u017eivljenju. Potrebujemo pomo\u010d in samozavest, ki ju po\u010dasi gradimo s skrbjo in po\u010ditkom.<\/p>\n\n\n

Po depresiji je koristno, da se za\u010dne terapija. Kot omenjamo v (povezavi<\/em><\/a>), lahko zdravniki veliko pomagajo, saj so del zdravstvenega osebja in niso povezani z na\u0161im krogom prijateljev in dru\u017eine.<\/p>\n\n\n

Nekdo zunaj kroga na\u0161ih prijateljev in dru\u017eine je bolj koristen, ker ta oseba brez preteklih \u010dustvenih vezi la\u017eje svetuje v tej situaciji.<\/p>\n\n\n

(Pomembno je, da se tega zavedate. Vedno priporo\u010damo, da izberete psihiatra, ki ni iz va\u0161ega o\u017ejega kroga prijateljev ali dru\u017eine. Dru\u017einski \u010dlan vam lahko pomaga najti psihiatra, vendar psihiatra nikoli ne sme biti \u017ee obiskal ali pomagal dru\u017einskemu \u010dlanu, da se izognete morebitnim napa\u010dnim nasvetom. Mora biti nekdo zunanji.)<\/p>\n\n\n

Dolg\u010das je trenutek, ko se moramo odlo\u010diti, da bomo ostali sami in ne bomo ni\u010d po\u010deli. Ko smo depresivni, se ponavadi bojimo zavrniti povabila, kar v\u010dasih imenujemo tudi \u00bbsocialni pritisk\u00ab.<\/p>\n\n\n

Odnosi in prijaznost so za ljudi zelo pomembni. V\u010dasih re\u010demo, da ljudje potrebujejo<\/em> dru\u017eenje; to je nekaj, kar je zapisano v na\u0161ih genih; brez tega ne moremo \u017eiveti. \u010ce nekomu odvzamemo dru\u017eenje, lahko ta oseba popolnoma znori.<\/p>\n\n\n

Nasprotno, znani pisatelj Jean-Paul Sartre je znan po izjavi \u00bbPekel so drugi ljudje\u00ab, kar pomeni tudi, da nas lahko dru\u017eenje uni\u010di. Je \u00bbvmesno stanje\u00ab.<\/p>\n\n\n

V\u010dasih sli\u0161imo tudi: \u00bbTvoja svoboda se kon\u010da tam, kjer se za\u010dne moja.\u00ab Tako jo je prevedel francoski pisatelj Camus. Odnose lahko primerjamo z neke vrste \u00bbplesom\u00ab, pri katerem posku\u0161amo najti ravnovesje med svobodo, vljudnostjo, spo\u0161tovanjem med ljudmi in nami samimi.<\/p>\n\n\n

Juliette Gr\u00e9co je v pesmi Abd Al Malika (Rom\u00e9o et Juliette<\/em>) rekla: \u00bbNotre besoin d\u2019amour complique\u00ab<\/em>; \u00bbNa\u0161a potreba po ljubezni stvari zapleta.\u00ab<\/p>\n\n\n

Bivanje v samoti nam pomaga, da se odpovemo svojemu osebnemu \u201eimperiju\u201c. (Youn Sun Nah omenja \u201eimperij umazanije\u201c v pesmi Hurt<\/em>, ki jo je prvotno napisal Johnny Cash.) Razmi\u0161ljamo o tem, kaj \u017eelimo, kdo mislimo, da smo, in razmi\u0161ljamo tudi o svoji preteklosti in zgodovini. To je nekak\u0161no razmi\u0161ljanje o vsem, kar se je zgodilo v na\u0161em \u017eivljenju.<\/p>\n\n\n

Ampak bivanje samemu lahko tudi pove\u010da na\u0161e ego; in to je zapleteno. Ko smo sami, v\u010dasih preve\u010d razmi\u0161ljamo in preve\u010d premi\u0161ljujemo. To je tisto, kar posredno pove\u010da na\u0161e ego. Ve\u010d kot razmi\u0161ljamo, ve\u010dja je nevarnost, da se na\u0161e ego hitro pove\u010da. To verjetno pomeni, da bolj kot smo spro\u0161\u010deni, manj se pove\u010da na\u0161e ego. Spro\u0161\u010denost verjetno ne zmanj\u0161a ega, vendar vsaj pomaga prepre\u010diti, da postane preveliko.<\/p>\n\n\n

Christophe Andr\u00e9 omenja, da hvale\u017enost do vseh pomaga zmanj\u0161ati na\u0161e ego. \u010clovek potrebuje ego za \u017eivljenje; brez njega ne moremo \u017eiveti; toda ko na\u0161e osebno ego postane preveliko, nam in drugim povzro\u010da te\u017eave.<\/p>\n\n\n

Samo se moramo zavedati tega in posku\u0161ati skrbeti zase. Kar zadeva zmanj\u0161anje na\u0161ega ega, je na splo\u0161no te\u017eko takoj nekaj storiti. Zdravniki nam vedno pomagajo pri doseganju tega cilja.<\/p>\n\n\n

Christophe Andr\u00e9 predlaga \u201emeditacijo\u201d v franco\u0161\u010dini (v angle\u0161\u010dini \u201emindfulness\u201d<\/em>) kot na\u010din za zdravljenje depresije. O tej temi je napisal \u0161tevilne knjige, skupaj z dvema prijateljema pa se je odlo\u010dil napisati zelo pomembno knjigo na to temo.<\/p>\n\n\n\n\n

\u00bbMatthieu Ricard, Christophe Andre, Alexandre Jolien.\u00ab<\/em><\/strong>
\u00bbV iskanju modrosti: menih, filozof in psihiater o tem, kar je najpomembnej\u0161e<\/strong>\u00ab<\/em><\/p>\n\n\n

Vedno gre za zapletenost v zvezi s \u00bbprijateljstvom<\/strong>\u00ab in \u00bbosamljenostjo\u00ab. Oboje lahko prinese dobre in slabe stvari.<\/p>\n\n\n

To je ravnovesje med pomo\u010djo na\u0161emu osebnemu egu, iskanjem samega sebe in dru\u017eenjem z drugimi.
Moramo najti samega sebe, da bolje spoznamo, kdo smo in kaj \u017eelimo, hkrati pa moramo ohraniti dru\u017eenje in biti hvale\u017eni vsem.<\/p>\n\n\n

Ravnovesje, ki je \u0161e te\u017eje ohraniti, \u010de ne \u017eivimo zdravega \u017eivljenjskega sloga ali nimamo \u010dasa zase. V\u010dasih se moramo vrniti k svojemu \u201enotranjemu sredi\u0161\u010du\u201c, da ponovno najdemo sebe.<\/p>\n\n\n

Youn Sun Nah \u2013 Hurt:<\/strong><\/h2>\n\n\n\n
\n